Mednarodna raziskava, objavljena v reviji Nature Medicine, je potrdila, da je mogoče ključne biomarkerje Alzheimerjeve bolezni natančno zaznati s preprostim odvzemom krvi iz prsta, ki ga posamezniki opravijo doma. Vzorci ne potrebujejo hlajenja ali predhodne laboratorijske obdelave, kar omogoča pošiljanje po navadni pošti neposredno v analitične centre. Ta dosežek predstavlja pomemben preboj pri odstranjevanju geografskih ovir in dostopnosti diagnostike, saj ne zahteva specializirane zdravstvene infrastrukture. Tradicionalne metode diagnosticiranja Alzheimerjeve bolezni običajno vključujejo drago slikanje možganov ali invazivne odvzeme hrbtenične tekočine. Novi testi, ki merijo biomarkerje, kot je p-tau217, ponujajo bistveno cenejšo in manj obremenjujoče alternativo. Strokovnjaki poudarjajo, da bo takšen pristop omogočil odkrivanje bolezni še pred pojavom prvih simptomov, kar je ključno za zgodnje zdravljenje. Raziskava utira pot vključevanju širše populacije v klinične študije in zgodnjo obravnavo tistih, ki nimajo dostopa do vrhunskih medicinskih centrov.

Nova študija kaže, da že 3000 korakov dnevno lahko pomaga zaščititi možgane v zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni. Gibanje zmanjšuje tveganje za razvoj te bolezni, tudi če so se v možganih že začele tvoriti škodljive obloge.

Nova študija, izvedena v Nemčiji in Avstriji, je pokazala, da izvleček konoplje, imenovan "VER-01", lahko pomaga pri lajšanju kroničnih bolečin v hrbtu. Raziskava, ki je vključevala več kot 800 udeležencev, nakazuje, da bi zdravila na osnovi konoplje lahko bila alternativa opioidom, ne da bi povzročala odvisnost. Čakanje na odobritev izvlečka za širšo uporabo je zdaj v rokah farmacevtske oblasti.

Nova študija, objavljena v reviji Nature Medicine, ocenjuje, da je vročina v Evropi poleti 2024 prispevala k smrti približno 62.775 ljudi. Število umrlih je precej višje kot v letu 2023, a nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2022. Skupna ocena presežne smrtnosti zaradi vročine v poletnih mesecih znaša več kot 181.000.

Kitajski kirurgi so prvič na svetu izvedli poskusno presaditev genetsko spremenjene pljuče prašiča v človeka, ki je bil v možganski smrti. Organ je deloval devet dni, kar predstavlja pomemben korak v raziskavah ksenotransplantacij. Študija je bila objavljena v reviji Nature Medicine.

Danska je bila prepoznana kot evropska država, kjer ljudje najpočasneje starajo. To ugotovitev podpirajo raziskave, objavljene v ugledni publikaciji Nature Medicine. Raziskovalci so poudarili, da okoljski, družbeni in politični dejavniki v državi pozitivno vplivajo na proces staranja.